Kaj imajo skupnega fosili, trbiška breča, voda, rake, čevlji, kose in npr. tekstil?
V soboto, 8. 6. 2024, smo se z izbirnim predmetom okoljska vzgoja odpravili na Gorenjsko, kjer smo s potepom po Tržiču in okolici našli odgovore na zastavljeno vprašanje. Najprej smo se odpravili v Dovžanovo sotesko, kjer smo z vodičko Lučko spoznavali fosile in kamnine od 270 milijonov let nazaj do danes. Opazovali smo moč vode, Tržiške Bistrice, ki je zarezala v plasti kamnin različnih starosti in jih razkrila. Zato lahko ogled tega bisera naše dežele pomeni pravi leksikon razumevanja geološkega dogajanja na Zemlji. Dovžanova soteska je prava geološka zakladnica v svetovnem merilu. Sledil je ogled Tržiča. Mesto v ozki dolini na prvi pogled ne daje vtisa živahnega gorenjskega mesteca. A nas je izjemno presenetil. Odšli smo v Tržiški muzej, kjer smo na interaktivni način, z vodičem Žanom, spoznali nekdanje tržiške obrti. V Tržiču je nekdaj cvetelo usnjarstvo, čevljarstvo, kolarstvo, kovaštvo, kosarstvo in modrotisk. Koliko dejavnosti se je tu odvijalo – vse, da bi ljudje preživeli! Izkoristili so prav vse danosti in znanje, ki so ga premogli. In koliko vztrajnosti je bilo potrebne! Velik del muzeja je namenjen nekdanji tovarni obutve PEKO, ki sta jo od nas poznala le naša učiteljica in voznik Rajko. Seznanili smo se s celotnim postopkom izdelave čevlja, od strojenja kož do končnega oblikovanja čevlja. Nekaj slavnih Slovencev je muzeju podarilo Pekove čevlje; med drugim smo opazili športne copate Lada Bizovičarja in elegantne čevlje, ki jih je za v Državni zbor prvič nosila Alenka Bratušek. Po ogledu smo šivali usnjene obeske v obliki čeveljčkov. Sledil je sprehod po starem delu mesta do picerije, kjer smo se okrepčali. S šolskim kombijem smo se nato odpravili nazaj proti šoli.
Zahvaljujemo se hišniku Rajku za prevoz in dobro voljo. Obisk Dovžanove soteske in Tržiškega muzeja pa toplo priporočamo.
Jasna Janša, Špela Kovač, Brina Tuulikki Brulc Sterle, Lara Jankovec, Paula A. Martinez
Mentorica: Barbara Trnovec